Francoska narodna skupščina je ponovno sprejela začasno ustavitev pokojninske reforme. Za ponovno uvedbo začasne ustavitve je glasovalo 162 poslancev. Sébastien Lecornu je dejal, da proračun za socialno varnost ni popoln, je pa najboljši možen.

Nemška vladna koalicija se je dogovorila o uvedbi subvencionirane cene električne energije za industrijo. Prav tako namerava znižati davek na letalski promet, da bi pocenila letalske vozovnice. Poleg tega načrtujejo gradnjo plinskih elektrarn.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

Minister za delo Luka Mesec je po neuspešnem zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi izrazil zadovoljstvo. Ocenil je, da javnost prepoznava koristnost reforme in da je to zmaga dialoga ter družbenega soglasja.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Francoski poslanci so zavrnili predlog o uvedbi dodatnega davka na vzajemne družbe, ki ga je predlagala vlada kot način financiranja začasne ustavitve pokojninske reforme iz leta 2023. Ta ustavitev je bila obljubljena socialistom v zameno za njihovo podporo in preprečitev glasovanja o nezaupnici vladi.

V Narodni skupščini so poslanci razpravljali o obdavčitvi premoženja (davek Zucman) in o morebitni začasni ustavitvi pokojninske reforme. Socialistična stranka je postavila vladi ultimatum glede davka Zucman in zahtevala večjo davčno pravičnost.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel prvo glasovanje o nezaupnici, potem ko so ga podprli socialisti, ki so se strinjali s premikom sporne pokojninske reforme po predsedniških volitvah leta 2027. Kljub temu vlada ostaja v negotovosti, saj jo čaka še eno glasovanje o nezaupnici, ki ga je predlagala skrajna desnica.

Vlada premierja Sèbastiena Lecornuja je preživela dve glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki La France insoumise (LFI) in Rassemblement National. Nezaupnica, ki jo je vložila LFI, je bila zavrnjena za 18 glasov. Socialistični poslanec Laurent Baumel je poudaril, da glasovanje proti nezaupnici ne pomeni pakta o necenzuri.

Premier Lecornu je napovedal, da bo vlada v novembru v parlament vložila amandma k zakonu o financiranju socialne varnosti, ki bo uradno potrdil suspenz pokojninske reforme. Boris Vallaud, predsednik skupine Socialistov in sorodnih, je izjavil, da vlade ne bo, če ne bo prišlo do suspenza reforme. Znotraj Socialistične stranke v Sommi potekajo razprave o tem, ali vlado zaradi suspenza cenzurirati ali ne.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki v parlamentu napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme, sprejete leta 2023. S to potezo si je zagotovil podporo Socialistične stranke (PS), ki se je odločila, da ne bo podprla nezaupnice vladi. PS je namreč ocenila, da je s tem dosegla pomembno zmago, saj je prisilila premierja k popuščanju glede sporne reforme.

Premier Sébastien Lecornu je v svojem govoru o splošni politiki napovedal možnost začasne ustavitve pokojninske reforme do naslednjih predsedniških volitev leta 2027, da bi preprečil padec vlade. Opozicijske stranke, vključno z Nacionalnim zborom in Nepokorno Francijo, so vložile predloge o nezaupnici. Socialistična stranka bo odločitev o nezaupnici sprejela po govoru premierja Lecornuja. V govoru je Lecornu tudi omenil avtonomijo Korzike in poudaril pomen držanja obljub.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Delavska koalicija je pred začetkom zbiranja podpisov za referendum o pokojninski reformi opozorila na domnevno ustrahovanje svojih članov. Kot primer so navedli pooblaščenca Sindikata poštnih delavcev Sašo Gržiniča, ki naj bi prejel opomin pred odpovedjo zaradi zbiranja podpisov. Ministrstvo za delo je v odzivu pozvalo državljane, naj se pred podpisom seznanijo z uradnimi podatki in poudarilo, da reformo podpira večina reprezentativnih sindikatov, delodajalska združenja in združenja upokojencev.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je določila, da se bo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, ki ga zahteva Delavska koalicija, začelo v sredo, 8. oktobra.

Minister za delo Luka Mesec meni, da je pobuda za referendum o pokojninski reformi usmerjena proti družbeni koaliciji. Delavska koalicija, ki jo sestavlja več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, je v Državni zbor vložila pobudo za referendum o pokojninski reformi s skoraj 10.000 podpisi. Mesec opozarja, da so v ozadju zasebni interesi.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je pričel z obravnavo predloga pokojninske reforme. Predlog vključuje dvig upokojitvene starosti in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Seja odbora je pritegnila veliko zanimanje, saj je bilo povabljenih približno 20 organizacij. Poslanske skupine pričakujejo precej dela s predlogom, koalicijski poslanci pa so že vložili določene spremembe.

Po vsej Romuniji potekajo protesti sodnikov in tožilcev proti predlagani pokojninski reformi, ki bi zmanjšala posebne pokojnine. Številna sodišča in tožilstva so začasno prekinila delo, razen v nujnih primerih, zahtevajo umik zakona in opozarjajo na resne posledice za pravno državo. Protestom se pridružujejo tudi protikorupcijski tožilci, ki sicer ne prekinjajo dela. Vrhovni sodni svet (CSM) podpira proteste in poziva vlado k umiku predloga.

V Romuniji so se sodniki in tožilci po vsej državi odločili za proteste proti predlogu zakona, ki spreminja pokojninski sistem za magistrat. Protesti vključujejo prekinitev dela in obravnavo samo nujnih primerov. Medtem ko se institucije pravosodnega sistema pridružujejo protestom, je protikorupcijski urad (DNA) izrazil podporo protestom, vendar se je odločil, da ne bo prekinil svojega delovanja. DNA zahteva umik predloga zakona.

V Združenem kraljestvu se bo prihodnje leto ponovno zvišala upokojitvena starost, kar bo povzročilo, da bodo nekateri upokojenci ostali brez določenih socialnih prejemkov. Številni se ne zavedajo, da se jim ob doseženi upokojitveni starosti ukinejo določeni prejemki, medtem ko so starejši od 80 let upravičeni do dodatnih izplačil. Strokovnjaki opozarjajo, da pregled upokojitvene starosti ne obravnava najbolj perečih vprašanj.

Indijska ustanova Vantara je potrdila, da bo spoštovala odredbo vrhovnega sodišča o imenovanju posebne preiskovalne skupine za preiskavo obtožb proti temu zavetišču za divje živali v Gujaratu, ki je v lasti družbe Reliance, in obljublja popolno skladnost z zakonodajo. Medtem pa so sodniki in tožilci na vseh 16 prizivnih sodiščih v Romuniji začasno prekinili delo v znak protesta proti vladnemu načrtu znižanja posebnih pokojnin za sodnike.

V Romuniji so sodniki in tožilci začasno prekinili delo v znak protesta proti vladnim načrtom za znižanje posebnih pokojnin. Medtem pa je v Indiji družba Vantara potrdila, da bo spoštovala odločitev Vrhovnega sodišča o imenovanju posebne preiskovalne skupine za preiskavo obtožb zoper objekt za divje živali v Gujaratu, ki je v lasti družbe Reliance.

Predsednik Nicușor Dan se je v petek v Cotroceniju sestal s predstavniki magistratov in šefi CSM, da bi razpravljali o vladnih predlogih za spremembo starosti in višine pokojnin za to poklicno skupino. Na srečanje je povabil tudi predstavnike institucij iz pravosodnega sistema, vključno z Bolojanom in Marinescujem, da bi se posvetovali in posredovali.